La lecture en ligne est gratuite
Le téléchargement nécessite un accès à la bibliothèque YouScribe
Tout savoir sur nos offres

Partagez cette publication

Vous aimerez aussi

Aldo Milohni ć   ARTIVIZEM  [03_2005]   
Sleherni dananji č lovek sme zahtevati, da ga posnamejo. Walter Benjamin
  V sklepnem razdelku legendarnega besedila »Umetnina v č asu, ko jo je mogo č e tehni č no reproducirati« Walter Benjamin skicira kritiko faisti č ne estetizacije politike. Njegova klju č na ugotovitev  pozneje pogosto citirana  je zapisana v dveh sklepnih stavkih: »Tako je z estetizacijo politike, ki jo uganja faizem. Komunizem mu odgovarja s politizacijo umetnosti.« 1   Takna sta bila videti politika in umetnost v tridesetih letih prejnjega stoletja, ko je nastalo omenjeno besedilo. Bolj natan č no, tako je Benjamin zamejil strategiji reprezentacije takratne politi č ne levice in desnice. Teza implicira, da je domena reprezentacije desnice politika (ki je estetizirana), medtem ko je polje, v katerem deluje levica, umetnost (ki je politizirana). Pri tem seveda ne gre za to, da bi bila politika izklju č na interesna sfera desnice, niti ne za to, da bi bila umetnost izklju č no izrazno polje levice, pa č pa za razvijanje paradigem, s katerimi ena politi č na opcija poskua oponirati drugi.  Skoraj sedemdeset let po tej Benjaminovi tezi č esa podobnega ne moremo trditi. Pa ne zato, ker morda v sodobnosti ne bi imeli opravka z estetizacijo politike in politizacijo umetnosti; ta procesa namre č potekata vseskozi. Tisto, kar se je med tem porazgubilo, č esar ni mono ve č lo č iti in izostriti z natan č nostjo, ki si jo je lahko privo č il Benjamin, ko je analiziral levo-desne reprezentacijske strategije politik tedanjega č asa in prostora, je domnevna hegemonija katere koli politi č ne opcije nad temi strategijami. Kako bomo, denimo, v tem kontekstu pozicionirali dravne parade, ki jih je v č asu vladavine LDS reiral Matja Berger? Ali je bila ta estetizacija politike del reprezentacijske strategije leve ali desne opcije, je seveda odvisno od tega, na kateri del politi č nega spektra bomo umestili takrat vladajo č o stranko; mnogi so to stranko dojemali kot levico, imela pa je vsaj nekatere zna č ilnosti, ki jih tradicionalno pripisujemo desnici. 2   V politi č ni konstelaciji, ki sta jo vzpostavila Drnovkova doktrina »ekvidistance« do domnevnih politi č nih »ekstremov« in Pahorjevo pozicioniranje ZLSD č im blije centru, so bile ustvarjene razmere za potiskanje na rob levega politi č nega spektra sleherne politi č ne in umetnike prakse, ki si je drznila problematizirati vrednote neoliberalizma, poloaj manjin ali pa nenehne napade cerkvenih krogov na lai č no dravo. Kdor si je v teh okoli č inah domiljal, da lahko zahteva ve č jo socialno pravi č nost, spotovanje č lovekovih pravic vseh ali pa svobodo umetnikega izraanja, je zlahka pridobil oznako politi č nega skrajnea, teroristi č nega antiglobalista ali pa blasfemi č nega aljivca verskih č ustev pripadnikov ve č inske religije.  V nadaljevanju se bomo ukvarjali z nekaterimi izpostavljenimi primeri tukajnjih avtonomnih (»alterglobalisti č nih«, socialnih ) gibanj, ki so za svoje politi č no delovanje uporabljala metode                                               1 Walter Benjamin. »Umetnina v č asu, ko jo je mogo č e tehni č no reproducirati.« V: Isti. Izbrani spisi. Studia humanitatis, Ljubljana, 1998; str. 175 in nasl. 2 »Nikakor pa ne bi smeli spregledati, da tukajnje levice ne dolo č a nekaj, kar je levo glede na tradicijo v irem mednarodnem in/ali zgodovinskem kontekstu, ampak jo dolo č a kontekstualno okolje neokonservativnega slovenstva, ko levica funkcionira kot nekaj, kar je nedesno oz. ne tako hudo desno (kakor Jana). Iz tega sledi veliko vpraanje, zakaj nekaj, kar je 'znosno desno', tukaj imenujejo center, oz. zakaj nekaj, kar je desni center ali center, celo imenujejo levica? V tem ivem pesku, ki prevladuje tudi v javnem mnenju, ni ve č nikakrne monosti za razlikovanje.« Ton č i Kuzmani ć . »Ekstremnost centra.« V: Breda Luthar et al. Mit o zmagi levice. Mediji in politika med volitvami 2000 v Sloveniji. Mirovni intitut, Ljubljana, 2001; str. 40.
http://www.republicart.net 
1
protestnih in direktnih akcij, pri č emer so hote ali nehote »estetizirala« politiko. Prav tako bodo predmet naega pisanja, pogojno re č eno, »politizirani« umetniki dogodki oziroma, č e smo nekoliko bolj previdni pri uporabi pojma »umetnost«, tisti dogodki, za katere lahko domnevamo, da pripadajo umetniki sferi, ker so njihovi avtorji umetniki ali pa ker so avtorji te dogodke deklarirali kot umetnike (oziroma sami niso ugovarjali, č e so njihove projekte drugi  novinarji, kritiki, politiki ipd.  ozna č ili za umetnike).   »DONT HAPPY, BE WORRY!«  Za č etek novega tiso č letja je bil č as, ko se je mo č no okrepil politi č ni aktivizem na Slovenskem. Po nekaterih manjih akcijah je februarja 2001 skupina aktivistov, ki si je nadela ironi č no enigmati č no ime Urad za intervencije (UZI), organizirala protestni shod v podporo prebenikom. Sledile so nove manifestacije, od katerih velja posebej izpostaviti protestni shod proti sre č anju Busha in Putina, ki si ga bomo zapomnili po nerazumno velikem tevilu policistov in tehnike, ki jih je oblast angairala za zavarovanje shoda. 3 Pozneje je sicer UZI potihoma poniknil, 4 a manifestacije (npr. proti vojni v Iraku, v podporo »za č asnim« 5 beguncem iz BiH ipd.) so se nadaljevale, le da so si skupine aktivistov dajale druga imena. Takna je denimo aktivisti č na skupina (formacija, platforma ) Dost je! , ki se je e posebej izkazala pri organizaciji protestnih in neposrednih akcij v podporo »izbrisanim«. Za namen tega prispevka bomo opozorili predvsem na dve akciji, ki sodita v ta kontekst: Zdrueno listje na sedeu stranke ZLSD in Izbris pred glavnim vhodom v parlament.  Direktna akcija Zdrueno listje, ki je glede na uporabljeno metodo bliskovite zasedbe sedea Zdruene liste nekoliko spominjala na »mehki terorizem« Marka Breclja, se je zgodila 7. oktobra 2003. Skupina aktivistov in aktivistk ( Mladina je poro č ala, da jih je bilo »kaknih dvajset«, Delo pa da se jih je nabralo »okoli trideset«), oble č enih v bele kombinezone, je prelisi č ila tajnico ZLSD, da jim je odprla vrata, nato so se razkropili po stavbi in jo temeljito posuli s suhim jesenskim listjem. Ker takrat na sedeu stranke, kot je pozneje poro č ala Mladina , »ni bilo nobenega izmed vidnejih strankarskih predstavnikov, je bil aktivist prisiljen prebrati protestno noto tajnici.« Potem so beli kombinezoni zapustili prostore ZLSD in poslali sporo č ilo za javnost 6 .
                                              3 Takratni minister za notranje zadeve dr. Rado Bohnic je sicer pozneje javno (na tribuni v klubu Gromka) priznal, da je lo za »varnostno pretiravanje«. Glede podrobne analize te manifestacije prim.: Ton č i Kuzmani ć . Policija, mediji, UZI in WTC. (Antiglobalizem in terorizem.) Mirovni intitut, Ljubljana 2002. 4 Ostal je pa obelisk z napisom »Sede UZI«, ki so ga na Metelkovi postavili rokodelci iz nemke skupine Axt und Kelle. Namen ni bil poveli č evanje UZIjevih »zaslug za ljudstvo«; obelisk je bil namenjen pripadnikom slovenske policije, ki so takrat redno obiskovali Metelkovo in iskali »sede UZI«. Najpogosteje pa so prihajali, ko se je razvedelo, da UZI pripravlja novo protestno akcijo, najbr zato, da bi preverili, ali imajo aktivisti vsa potrebna dovoljenja za izvedbo manifestacij. Ker pa UZI ni bil registriran kot pravni subjekt (tvorila ga je neformalna skupina posameznikov), ni imel niti uradnega »sedea«. Zato so Metelkovci postavili obelisk s tem napisom, da bi policajem olajali iskanje. S to duhovito potezo so  č eprav to najbr ni bil njihov namen  postavili obeleje tudi metelkovskemu humorju. (Cf. Bratko Bibi č . Hrup z Metelkove: tranzicije prostorov in kulture v Ljubljani. Mirovni intitut, Ljubljana, 2003; str. 160 162.) 5 Begunci iz BiH so bili polnih deset let uradno imenovani »imetniki za č asnega zato č i č a«, to je bilo  zaradi neurejenosti trajnega statusa, prepovedi trajnejih oblik zaposlovanja itn.  v nasprotju s temeljnimi mednarodnimi dokumenti in standardi, vklju č no z direktivami EU. Najbr ni treba posebej izpostavljati, da je bilo skrajno nehumano in cini č no od dravnih organov, da so za begunce, ki so preiveli v eksilu ve č kot deset let, vztrajno uporabljali izraz »za č asni«.   6 V njej je bilo med drugim zapisano: »Nabrali smo jesensko listje in ga posuli po sedeu stranke ZLSD v upanju, da je mo č ta prostor zatohle politike e odpreti za politiko in resni č ni dialog. Z nao gesto opominjamo č lane in č lanice te stranke in jih hkrati pozivamo k prekinitvi nojevske politike  svoje bojda dobronamerne glave naj kon č no potegnejo iz peska in se z dejanji odkrito opredelijo do klju č nih vpraanj, nad katerimi bdijo uslubenci ZLSD.« Glavna tar č a akcije je bil takratni minister za notranje zadeve dr. Rado Bohinc, ki je omahoval z izvrevanjem odlo č be ustavnega sodi č a glede poprave krivic »izbrisanim«: »Ustavno sodi č e je MNZ naloilo pripravo zakona, ki naj bi popravil krivice, ki so nastale z izbrisom. Nasprotno danes minister Bohinc dela vse za to, da bi izvritev te odlo č be Ustavnega
http://www.republicart.net 
2
 V sporo č ilu za javnost so aktivisti napovedali, da bodo pripravili podobna presene č enja tudi drugim strankam, a so se vendarle odlo č ili presenetiti vse (parlamentarne) stranke na en mah. Naslednjega dne (8. februarja 2003) so pripravili novo akcijo pred poslopjem parlamenta. Aktivisti in aktivistke, oble č eni v bele kombinezone in v podobnem tevilu kot prejnjega dne, so zasedli cesto pred poslopjem, legli na asfalt in z lastnimi telesi izpisali desetmetrski napis »IZBRIS«. »Petnajst minut je sicer nekoliko slabo viden napis naklju č ne opazovalce, mnoico policistov, turiste in politike Dravnega zbora opozarjal na vedno znova reevano in nikoli reeno problematiko t. i. izbrisanih prebivalcev,« smo lahko prebrali v krajem poro č ilu o dogodku na internetu. 7 Z obeh strani so lee č e na asfaltu pred avtomobili varovali aktivisti, ki so drali transparenta z narisanim prometnim znakom prepovedi ustavljanja in z napisom: »Vozi naprej! Ne obstajamo.« e preden se je akcija kon č ala, so aktivisti s sprejem izrisali obrise v napis zloenih teles, tako da je na asfaltu ostal gromozanski grafit, ki je e nekaj č asa opozarjal mimoido č e, predvsem pa poslanke in poslance Dravnega zbora, na nereeno vpraanje »izbrisanih«.  Namen obeh akcij je bil izrazito politi č en: opozoriti na problem »izbrisanih«, manifestirati solidarnost z ljudmi, ki so jim bile krene č lovekove pravice, in stopnjevati pritisk na politi č no elito, da spotuje sodbo ustavnega sodi č a glede »izbrisanih«. V obeh primerih je bilo to politi č no sporo č ilo posredovano v slogu avtonomisti č ne tradicije, ki izhaja iz koncepta uporabe lastnega telesa kot sredstva za neposredno politi č no delovanje. Telesa aktivistov in aktivistk so bila oble č ena v bele kombinezone, ki so sicer prakti č ni pripomo č ek ( č itijo pred umazanim asfaltom, omogo č ijo bolj kontrasten izpis s telesi, policistom je teje identificirati udeleence akcije na podlagi televizijskih, video in fotografskih podob ipd.), so pa tudi svojevrstni kostumi, ki jim lahko pripiemo pomen v odvisnosti od potreb, ki jih narekuje dolo č ena situacija. 8    AKCIONISTI Č NA KORPOGRAFIJA  Po drugi strani pa e na prvi pogled opazimo, da je za oba dogodka zna č ilna metafori č no-metonimi č na raba jezika, da sta oba zasnovana na besednih igrah. Zdrueno listje spominja na Zdrueno listo (socialnih demokratov), torej na ime stranke, ki je takrat prek svojega č lana, ministra Bohinca, kontrolirala Ministrstvo za notranje zadeve in je torej imela v svojih rokah karje in platno pri urejanju problematike »izbrisanih«. Uporabo glavnega »rekvizita«, posuenega jesenskega listja, pa lahko razumemo kot sporo č ilo tej stranki, da vodi jalovo politiko ( posueno , kar ne raste ve č , kar drevo odvre), kakor tudi, da jo bo odpihnilo s politi č nega prizori č a, č e te napa č ne politike ne bo spremenila (kakor odpihne jesenski veter posueno listje ).  Druga akcija pa je svojevrstna vizualno nazorna udogoditev koncepta, ki smo ga pred č asom poimenovali »gesti č ni performativ«. 9 Pri konceptualizaciji pojma smo izhajali iz Kvintilijanovega »u č benika retorike« Institutio oratoria . »Za ustno nastopanje [pronuntiatio],« pravi Kvintilijan, »mnogi re č ejo tudi izvajanje [actio]. Prvi od teh dveh izrazov je dobil ime po glasu, drugi pa po gesti [gestus]. Ciceron nekje pravi, da je izvajanje oblika govora, drugje spet, da je to nekakna telesna zgovornost. Prav tako pri izvajanju lo č i dva sestavna dela, namre č glas in gesto.« 10 Akcija Izbris je strukturirana kot gesti č ni performativ, ki
                                                                                                                                                         sodi č a č im dalj zadral, samo odlo č bo pa izigral.« < http://www.kiberpipa.org/~nenato/jesenskolistje/zdruzeno_ listje_ sporocilo.doc > (dostop: 25.10.2004)  http://www.kiberpipa.org/~nenato/izbrisani/ > (dostop: 25. 10. 2004) 7 < 8 Tako so denimo ob demonstracijah proti vojni v Iraku »beli kombinezoni simbolizirali trupla Bushevih nedolnih rtev, dodana rde č a barva pa kri, ki jo je sofisticirana zahodna vojaka tehnologija prelivala na obmo č ju nekdanjega Babilona« ( Mladina , 13. 10. 2003). V kontekstu akcije Zdrueno listje so simbolizirali »prazen prostor, ki je nastal z izbrisom tiso č ev, kot nastane na risbi bela sled, ko potegnemo po njej z radirko«. Belina kombinezonov naj bi torej opozorila na »manjkajo č e iz drube« ( Delo , 8. 10. 2003). 9 Cf. na prispevek »Gesti č no gledali č e«, Maska , t. 1 2, zima 1999, str. 6164. 10 Marko Fabije Kvintilijan. Obrazovanje govornika. Veselin Maslea, Sarajevo, 1967; str. 450 [izvirnik: Institutio oratoria , 95 n. .].
http://www.republicart.net 
3
nelo č ljivo povee gesto in izjavo ali, z drugimi besedami, telo in ozna č evalca, v Ciceronovo in Kvintilijanovo telesno (z)govornost . Č e je klasi č na (Austinova) definicija performativa, da »izre č i stavek (seveda v ustreznih okoli č inah) ni opisati , da napravim to, kar bi bilo treba rê č i, da napravim, ko to izre č em, niti ni trditi, da to napravim: pa č pa je to napraviti«, 11 pomeni vpeljava gesti č nega performativa poskus raziritve »govornega dejanja« na obmo č je vizualnega: fizi č nega in telesnega dejanja, geste, grafizma itn., skratka, neverbalnih, toda e vedno performativnih dejanj. Fizi č no dejanje ustvari videz govornega dejanja: telesa aktivistov, ki izvirno delujejo v obmo č ju izvajanja [actio], z materialnostjo svojih teles dobesedno inkorporirajo (uteleajo) izrek in tako vstopajo v obmo č je izrekanja [pronuntiatio], ki je sicer neverbalno, a kljub temu (z)govorno. Ta akcionisti č na korpografija proizvede metafori č no zgostitev: performativna razsenost izreka »izbris« je prav njegov izris, ali z drugimi besedami: izrekanje performativa »izbris« se izvaja na na č in izrisa. Tako kot pri »klasi č nem« performativu, »izrek ni niti resni č en niti neresni č en«, in naprej, č e parafraziramo Austina, izrisati izrek »izbris« (v ustreznih okoli č inah, to je v okoli č inah direktne akcije) ni opisati , da napravim to, kar bi bilo treba izrisati, da bi korpografiral (in s tem izrekel) ta izrek, pa č pa je to napraviti. Zgodi se izris »izbrisa«, ali e bolj zgo č eno: iz(b)ris .  Materialna sled ali, pogojno re č eno, perlokucijska razsenost tega gesti č no-performativnega (bolj natan č no: korpografi č nega ) dejanja je sekundarni izris izreka s sprejem na asfaltu, ki postane viden ele potem, ko se aktivisti umaknejo. Stranski oz. implicitni simbolni u č inek akcije je tako tudi sekundarni izris na asfaltu, ki bi ga bilo mono interpretirati kot zahtevo za ponovni vpis (ali pa bolj poeti č no: vris) »izbrisanih« v register stalnega prebivalstva. Absurdnost poloaja, v katerem se je znalo ve č tiso č  prebivalcev Slovenije, ki jih je birokratska pamet spremenila v »mrtve due«, pa ironi č no ponazori transparent, ki voznikom sporo č a, da se ne ozirajo na dogajanje pred poslopjem parlamenta, kajti njegovi akterji »ne obstajajo«. 12 Z drugimi besedami (in v argonu sodobne teorije performansa 13 ), poigravanje z implicitno metaforiko mrtvih du je aktivistom omogo č ilo, da so neki dogodek [performance] ozna č ili za nedogodek [afformance]: č e klju č ni akterji nekega dogodka »ne obstajajo«, potem bi bilo mono sklepati, da ni niti dogodka kot takega. Ker pa je za performativno dejanje zna č ilno, da izrek ni niti resni č en niti neresni č en, moramo izhajati iz podmene, da deskriptivno-ugotovitvena raven izreka nima neposrednih posledic na materialnost dejanja. Trditev »ne obstajamo« na deskriptivni ravni sicer spodnaa so č asno in na istem kraju potekajo č e korpografi č no dejanje (izris izreka »izbris« s telesi aktivistov), vendar pa performativna narava celotne »konstruirane situacije« vzpostavi poloaj, v katerem dejanje e s svojo eksistenco kot tako ustvari razmere za monost svoje lastne negacije, ali z drugimi besedami, zagotavlja konstelacijo, v kateri je tudi nedogodek dogodek. 14 Ker to okoli č ino zaznamo e na intuitivni ravni, izreku »ne obstajamo« pripiemo ironi č ni pomen, ga e takoj razumemo kot domislico, ki dodatno poudari absurdnost poloaja »izbrisanih« in hkrati ponuja klju č za branje celotnega dogodka.  Za direktno akcijo Izbris, kakor tudi za druge podobne akcije, je klju č na uporaba telesa, ki ni ve č č e parafraziramo Hardta in Negrija  reprezentativno, marve č konstitutivno in je kot tako vpreeno v
                                              11 John L. Austin. Kako napravimo kaj z besedami. KUC/Filozofska fakulteta, Ljubljana, 1990; str. 17. 12 Pri tem je pomembno vedeti, da je prav v tej direktni akciji prvi č sodeloval tudi eden od »izbrisanih«, in sicer prav predsednik njihovega drutva. 13 Cf. Werner Hamacher. »Afformativ, Streik.« V: C. L. Hart Nibbrig, ur. Was heißt »Darstellen«? Frankuft na Maini, 1994; str. 340371. In tudi: HansThies Lehmann. Postdramsko gledali č e. Maska, Ljubljana, 2003; str. 301 in nasl. 14  Č eprav ni lo za umetniko, marve č direktno akcijo, tudi v tem primeru lahko zaznamo »radikalno tavtolokost dogodka«, kot jo poznamo iz nekaterih predstav sodobnega gledali č a in o kateri smo pisali v spremni besedi k slovenskemu prevodu Postdramskega gledali č a HansaThiesa Lehmanna (Maska, Ljubljana 2003, str. 338): »Performativni rez torej vzpostavi poloaj, v katerem e s svojo eksistenco kot tako ustvari razmere za monost svoje lastne negacije: afformance art. Skovanka aformativ je negacija performativa v gledali č u, je torej neki nedogodek. Vendar pa prav performativna razsenost postdramskega gledali č a zagotavlja konstelacijo, v kateri je tudi nedogodek dogodek. Ni č ta to č ka giba, neznosna tiina, neizgovorjena beseda, vse te in mnoge druge izrazne oblike, ki jih sre č ujemo v predstavah postdramskega gledali č a, na prvi pogled nimajo izrazite performativne mo č i, a so kljub temu (gledaliki, scenski, uprizoritveni, izvedbeni ) dogodki.«
http://www.republicart.net 
4
sodobne prakse upora. 15 Podobne korpografi č ne uporabe telesa poznamo tako iz preteklih umetnikih praks, 16 zlasti v polju umetnosti performansa (performance art) in akcionisti č nega slikarstva, kakor tudi v novejih politi č nih iniciativah, kot je denimo projekt Baring Witness (Gola pri č a). Pobudnika tega projekta sta Ameri č ana Donna Sheehan in Paul Reffell, ki vabita prostovoljce, predvsem pa prostovoljke, da s svojimi ve č inoma nagimi telesi izriejo kratka politi č na sporo č ila. 17 Izvirno so bila to sporo č ila proti vojnam, ki so jih sproile ZDA (Afganistan, Irak), v zadnjem č asu pa sta sproila kampanjo »golih pri č  « za udelebo č im ve č jega tevila volivk in volivcev na predsednikih volitvah novembra 2004, verjetno v upanju, da lahko ve č ja udeleba na volitvah zmanja monosti za ponovno izvolitev tedanjega (in zdajnjega) predsednika ZDA. Zato so, poleg e znanih sporo č il (npr. peace , no  war itn.), s telesi prostovoljcev izpisovali besedo vote . 18   Č e se zdaj vrnemo k akciji Zdrueno listje in k poro č ilu o tej akciji v č asniku Delo , 19  bomo opazili, da so aktivisti svojo akcijo opisali kot performans : »Dodali so,« poro č a novinarka Barbara Ho č evar, »da so s performansom, ki je po njihovem mnenju e vedno povsem nekodljiv  je pa neprijeten, kot je neprijetna dra stranke  poskuali zbuditi ljudi.« Pri tem je nenavadno to, da so aktivisti svoje po č etje imenovali s pojmom, ki se obi č ajno 20 uporablja v kulturologiji in teoriji umetnosti. Ob tem se moramo vpraati, zakaj politi č ni intervencionizem posega po kulturno-manifestativnih tehnikah, da bi se lahko konstituiral v polju politi č nega? V osnovi bi bila mona dva odgovora: bodisi ga k temu silijo kakni posebni, za njega zna č ilni razlogi (in je potemtakem uporabljena tehnika samo e logi č no-kavzalna transmisija oz. izvedba  performance  teh inherentnih razlogov) ali pa ga k temu spodbujajo kakni zunanji, bolj pragmati č ni razlogi (in je to v tem primeru del premiljene strategije politi č nega delovanja, ki se tako »kulturalizira«). 21    
                                              15 Cf. Michael Hardt in Antonio Negri. Imperij. tudentska zaloba, Ljubljana 2003, sklepni razdelek (»Aktivist«).  16 V razli č icah, ki poleg uporabe telesa kot sredstva za risanje , telesa, ki nadome č a č opi č (npr. kot v primeru »ivega slikarstva« Yvesa Kleina), vklju č ujejo tudi uporabo telesa kot risalne povrine (npr. »ive skulpture« Piera Manzonia, poslikave lastnega telesa Günterja Brusa, vrezovanje na koo politi č nih simbolov Marine Abramovi ć ipd.). 17 »Ko je bila 12. novembra 2002 narejena fotografija 45 ensk iz Kalifornije, ki so s svojimi nagimi telesi izpisale besedo PEACE (mir), je to izzvalo mo č an odmev povsod po svetu. Izpostavitev ranljivega, vsem nam skupnega č lovekega mesa, je predstavljalo mo č no sporo č ilo proti goli agresiji amerike politike. V ZDA in drugod po svetu se je od takrat zvrstilo ve č kot 170 akcij v podporo miru, v katerih so sodelovali nagi in oble č eni akterji. « < http://www.baringwitness.org/ > (Dostop: 25. 10. 2004). Ena izmed slik s sporo č ilom »No war« je bila objavljena tudi v Maski , t. 12 (8485), zimapomlad 2004, str. 9. 18 Ko govorimo o nizih objektov, ki so razporejeni v prostoru v obliki prepoznavnih grafemov, pomislimo tudi na sporo č ila, ki so oblikovana iz kamnov, npr. zadnje č ase spet aktualni napisi »Tito« na hribih, zlasti tistih, ki so obrnjeni proti Italiji. Cf. < http://www.mladina.si/tednik/200421/clanek/slotemamateja_hrastar_vanja_pirc/ > (dostop: 25. 10. 2004). Č eprav so lahko tovrstni napisi (tako kot denimo grafiti) zelo provokativni, uporaba ivih teles kot konstitutivnih delov grafemov v politi č nih sporo č ilih, vedno vzbuja posebno pozornost in ima na č eloma ve č jo teo kot uporaba »mrtvih« objektov. 19 To je bilo sicer uvr č eno na najbolj vidnem mestu notranjepoliti č ne rubrike (druga stran, zgoraj, sredina) in ilustrirano z veliko fotografijo (17x13 cm). Cf. Barbara Ho č evar. »Akcija v podporo izbrisanim: Zdrueno listje posuto po prostorih zdruene liste.« Delo , 8. 10. 2004. 20 Miljena je raba besede v kontekstu neanglofonskih jezikov, kajti le v tem kontekstu ima beseda performance status »tehni č nega termina«. V angle č ini je obseg pojma bistveno iri, saj poleg kulturne zajema vsaj e organizacijsko in tehnoloko sfero. O tem ve č v knjigi Jona McKenzija, Perform or Else: from Discipline to Performance , Routledge, New York 2001. 21 O »politi č ni logiki kulturalizacije« cf. inspirativni esej Borisa Budna »Politi č ka logika kulturalizacije: beogradske demonstracije 1996/1997«, v: Boris Buden. Kaptolski kolodvor. Centar za savremenu umetnost, Beograd, 2002. Cf. tudi na intervju z B. Budnom v: Barbara Bor č i č in Saa Nabergoj, ur. Svet umetnosti , letnik 5 in 6: Strategije predstavljanja 2 in 3 (World of Art, year 5 & 6: Strategies of Presentation 2 & 3). SCCA, Ljubljana, 2004; str. 2031.
http://www.republicart.net 
5
UDOGODITEV, RITUAL IN PARA(DA)TEATER  Da bi sploh razumeli, o č em govorimo, ko uporabljamo angleko besedo performance (na predlog slovenske razli č ice je »udogoditev«, tu pa jo zaradi lajega sledenja besedilu za silo prevajamo z udoma č eno tujko »performans«), moramo biti pozorni na kontekst, v katerem je uporabljena, saj je zaradi ve č pomenskosti, kakor tudi razli č ne konceptualizacije, eden tistih gledaliko-teoretskih pojmov, katerega obseg ni dovolj natan č no opredeljen. Obi č ajno rabo pojma je orisal Lado Kralj v tudiji Teorija drame : »Performance si je pridobil ime in status samostojne umetnostne zvrsti v sedemdesetih letih tega stoletja, ko so predvsem likovni umetniki obnovili avantgardisti č no idejo iz č asa med vojnama, č e da je koncept vaneji od produkta, saj umetnost ni nekaj trajnega, dokon č nega, namenjenega prodaji; dejstvo, da se likovni umetnik loti uprizarjanja, je pravzaprav demonstracija te ideje.« 22 RoseLee Goldberg meni, da je performance art »odprt medij s tevilnimi spremenljivkami«, z drugimi besedami, »anarhi č ni« medij, ki se izmika natan č neji definiciji. 23 V uvodu odmevne monografske tudije Performance pa Marvin Carlson resignirano ugotavlja, da je razpololjiva literatura o performansu sicer obsena, a pojmovna zmeda, ki je zna č ilna za pisanje o performansu, raziskovalcu al povzro č i ve č teav kakor koristi. 24    Ohlapna definicija pojma je prav tako zna č ilna za Victorja Turnerja in Richarda Schechnerja, ki sta pomembno vplivala na razumevanje povezav med performansom, gledali č em in ritualom. 25 Za njun pristop bi lahko rekli, da sta pojem performansa uporabljala bolj v pomenu »kulturnega performansa« [ cultural performance ] , skovanke Miltona Singerja iz leta 1959, kakor v pomenu »umetnikega performansa« [ performance art ] , ki je za Carlsona »zgodovinsko in teoretsko predvsem ameriki pojav«. 26 ibka to č ka njune zastavitve  in hkrati ve č ine »ritualisti č nih« teorij 27 gledali č a in performansa  je v tem, da sta, kakor pravi antropolog Jack Goody, z vpeljavo »krovnega pojma« performans kratko malo »zabrisala vse razlike med gledali č em in ritualom«. 28 Goody meni, da njun poskus, da bi utemeljila konsistentno teorijo rituala in performansa, spodleti, ker je umevanje rituala na na č in performansa preiroko in kot tako pelje v slabo neskon č nost.  Schechnerjeva temeljna zmota je e v njegovem umevanju rituala kot ahistori č nega, univerzalisti č nega pojma, ki ga lahko spontano apliciramo na neskon č no mnoico (antropolokemu) ritualu podobnih (sodobnih) drubenih pojavov (npr. performansov). Pri tem je nenavadno, da Schechner pravzaprav vseskozi priznava eno temeljnih razlik med ritualom in gledali č em, to je razliko med »u č inkom « [ efficacy ] , ki je zna č ilen za ritual, in »zabavo« [ entertainment ] , ki je zna č ilna za gledali č e. 29 Ta lo č itev
                                              22 Lado Kralj. Teorija drame. DZS, Ljubljana, 1998; str. 47. 23 RoseLee Goldberg. Performance art: from Futurism to the Present. Thames and Hudson, London 1990 [prva izdaja: 1979],  str. 9. 24 Marvin Carlson. Performance: a critical introduction. Routledge, London in New York, 1996; str. 1. 25 Schechnerjev esej »Od rituala do gledali č a in nazaj« (From ritual to theater and back: the efficiacy  entertainment braid) je glede problematike rituala in mogo č ih povezav z gledali č em in performansom nedvomno klju č no poglavje njegove knjige Performance Theory , 1977 (citate Schechnerjevih zapisov v nadaljevanju, č e ni druga č e navedeno, smo vzeli iz tega eseja). Turnerjevi eseji na to temo so zbrani v knjigi From Ritual to Theatre , 1982 (iz katere citiramo v nadaljevanju). 26 Carlson, ibid., str. 2. 27 O tem cf. na prispevek »Ritual in gledali č e«, v: Joe Vogrinc et al., ur. Prestop: Spominski zbornik Iztoka Sakside  Saxa. Oddelek za sociologijo kulture, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana, 2000; str. 403428. 28 Jack Goody. Representations and Contradictions: Ambivalence Towards Images, Theatre, Fiction, Relics and Sexuality. Blackwell Publishers, Oxford, 1997; str. 131. Nekoliko naprej, na str. 259, beremo: » Č eprav obstajajo o č itna prekrivanja in podobnosti, je ritual in gledali č e (ali celo dramo) nevarno vklju č iti v eno samo kategorijo performansa, ker se narava udelebe in pogledi udeleencev razlikujejo. V ritualu si nadkof. V Umoru v katedrali pa predstavlja  [ mimic ] njegovo naravo, prevzema vlogo. Ta proces se, po drugi strani, razlikuje od nestrukturirane zunajgledalike mimikrije [ mimicry ] 29 Podobne argumente lahko zaznamo tudi pri gledalikih teoretikih, ki so se ubadali s pojmom »teatralnost«. Eden izmed zgodnjih (in tudi vplivnih) poskusov je bila knjiga Elizabeth Burns Theatricality: a study of convention in the
http://www.republicart.net 
6
ima dolo č eno propedevti č no vrednost in je lahko solidna podlaga za sinhrono analizo strukturnega razmerja med ritualom in gledali č em. Po drugi strani pa Schechnerjeva razlaga lastne sheme razkrije zmotnost izhodi č nih avtorjevih predpostavk, ki ne upotevajo diahrone osi analize: »Osnovna delitev [ polarity ] je med u č inkom in zabavo, ne pa med ritualom in gledali č em. Ali bomo neki performans imenovali ritual ali gledali č e, je odvisno predvsem od konteksta in funkcije. Performans imenujemo ritual oz. gledali č e glede na to, kje ga izvajajo, kdo ga izvaja in v kaknih okoli č inah ga izvajajo.« 30 Za Schechnerja je vsak performans meanica u č inka in zabave, saj e »sprememba perspektive spremeni klasifikacijo«.  Kdaj performans ozna č imo za ritual in kdaj za gledali č e, je torej za Schechnerja odvisno od konteksta in funkcije. Z drugimi besedami, odvisno je od »interpretacijskih gledi č « oz. topoi (Vico), ki proizvajajo razne klasifikacije  performans je enkrat ritual, drugi č gledali č e, a to ni odvisno od objekta preu č evanja, temve č od »perspektive«, iz katere ga uzremo. Tako nam performans oz. pojem, na katerem naj bi temeljila udarna mo č te teorije, razpade na mnoico topoi . Z drugimi besedami, s katerega koli kraja ( topos ) poskuamo uzreti »simbolni register« (gledali č e ali ritual), se nam ta vedno prikazuje kot zrcalna podoba drugega. En simbolni register nujno prikli č e drugega, kajti za Schechnerja sta oba le topi č na momenta »performansa« kot krovnega pojma in hkrati tistega kraja v simbolnem 3 registru Turnerjeve »drubene drame«, 1 ki omogo č a »vpis subjekta v sistem«. 32   Ko analiziramo metode, ki jih poznamo iz doma č ih in tujih oblik direktnih politi č nih akcij v javnih prostorih, moramo najprej opozoriti na tveganost poskusa, da bi te fenomene povezovali bodisi z gledali č em bodisi z ritualom, razen v primeru, ko gre za metafori č no rabo teh izrazov. Schechnerjev esej Invasions Friendly and Unfriendly: The Dramaturgy of Direct Theater 33 lahko omenimo kot primer
                                                                                                                                                         theatre and in social life iz leta 1972, pozneje pa se je s to temo intenzivno ukvarjala tudi Josette Féral, ki je leta 1985 izdala zbornik Théâtralité, écriture et mise en scène (cf. tudi slovenske prevode nekaterih njenih prispevkov na to temo v Maskinih izdajah, npr. »Performans in teatralnost: demistificirani subjekt«, Maska , t. 23, februarmaj 1993, str. 3438, in njen prispevek »Teatralnost: raziskava o specifi č nosti gledalikega jezika« v zborniku Prisotnost, predstavljanje, teatralnost , ur. Emil Hrvatin, Maska, Ljubljana 1996, str. 317). Kriti č no branje obeh avtoric, ob hkratni naslonitvi na Octava Mannonija, pa je skicirala Maja Breznik v prispevku »Teatralnost«, Maska , t. 34, poletjejesen 1998, str. 6768. 30 Schechner, ibid., str. 120. 31 Turnerjeva teorija »drubene drame« izhaja iz Gennepove teorije »ritualov prehoda« (Arnold van Gennep, Rites de Passage , 1908). Za Turnerjevo teorijo »drubene drame« je bistveno Gennepovo stali č e, da se, prvi č , rituali prehoda obi č ajno dogajajo v trenutkih »ivljenjskih prelomnic«, v trenutku, ki je dramati č en za pripadnika, pripadnico drube, in drugi č , da je ritualni subjekt v č asu, ko je udeleen v ritualu prehoda, obi č ajno fizi č no lo č en od drugih pripadnikov drube, da torej rituali prehoda potekajo v obmo č ju nenavadnega, nevsakdanjega, prelomnega, skratka »dramati č nega«. Ker torej meni, da rituali prehoda potekajo v obmo č ju dramati č nega, Turner v ritualu i č e korenine performansa in v performansu zasleduje analogije z ritualom. »Ritual najraje umevam kot predstavo, uprizoritev , in ne kot pravila in dolo č be,« pravi Turner.  Zaradi prevzetnih, a al ne dovolj dobro argumentiranih analogij med ritualom in gledali č em (oz. performansom), si je Turner prisluil nekaj ostrih kritik (npr. Cliforda Geertza, pa tudi njegovih u č iteljev Maxa Gluckmana in Raymonda Firtha), ki jih lahko povzamemo priblino takole: s tem da Turner uporablja pojem »drama« kot univerzalno, »nad č asovno« kategorijo, vsiljuje uporabo kulturne sheme, ki je determinirana z zna č ilnostmi partikularne, zgodovinsko dolo č ene umetnike zvrsti. 32 V tem smislu je Schechnerjev pojem »performans« podoben pojmu »drubeno dejstvo« antropologa Marcela Maussa: Schechnerjev »performans« je nujno topi č en, ker se poraja na krii č u raznih drubenih »simbolnih registrov«, a obe pojavni obliki performansa, ritual in gledali č e, sta prav tako e sama po sebi topi č na, saj sta fenomena estetike (gledali č a) in magije oz. magi č no-obrednih praks (rituala). Pri tej zastavitvi se opiramo na spremno besedo k Maussovim izbranim spisom, v kateri Rastko Mo č nik razlaga dvojno topi č no strukturiranost koncepta »drubenega dejstva«. ( Cf. Rastko Mo č nik. »Marcel Mauss  klasik humanistike.« V: Marcel Mauss. Esej o daru in drugi spisi. KUC/Filozofska fakulteta, Ljubljana, 1996; str. 272 in nasl.) 33 Esej je bil objavljen pod tem naslovom leta 1992 v knjigi Janelle G. Reinelt in Josepha R. Roacha (ur.), Critical Theory and Performance , The University of Michigan Press, Ann Arbor, str. 88106, nekoliko spremenjena razli č ica pa
http://www.republicart.net 
7
spodletelega poskusa uporabe ritualisti č nih teorij za razlago pomena demonstracij in podobnih protestnih in drugih manifestacij na prostem. V besedilu, ki ostaja na deskriptivni ravni, avtor predstavi raznorodne dogodke, ki jim pravi »direktno gledali č e«. Pri analizi mnoi č nih protestov in drugih manifestacij Schechner ne izhaja iz specifike dolo č enega zgodovinskega trenutka, v katerem te manifestacije potekajo, pa č pa v njih i č e univerzalisti č ne obrazce in domnevno skupne korenine. Na to pomanjkljivost Schechnerjevega pristopa je, med mnogimi drugimi, opozoril tudi Baz Kershaw, ki meni, da Schechner zanemarja »ideoloko vsebino in politi č ni pomen dolo č enega dogodka kot dela irega zgodovinskega procesa«, zato se mu je lahko zgodilo, da je »revolucionarna in reakcionarna zborovanja uvrstil v enako teoretsko rubriko«. Problem je, pravi Kershaw, v insistiranju na formalnih, navideznih podobnostih: »Pristop, ki poudarja predvsem estetiko protestne manifestacije, zlasti s pomo č jo analogije s karnevalom, je sicer uporabni model, vendar pa lahko pretirana osredoto č enost na formalne podobnosti zabrie pomen, ki ga ima protest za poglavitne ideoloke premike dolo č ene dobe.« 34 Z drugimi besedami, strogo formalna in fenomenoloka analiza pojava, ki ga nekateri (npr. Schechner) imenujejo »direktni teater«, drugi (npr. Kerschaw, Cohen-Cruz 35 itn.) pa »radikalni performans«, ne more izhajati iz »tihega« konsenza novejih razmislekov, da so tovrstne prakse zapisane predvsem levi č arstvu, kajti  na to v bistvu opozori e Benjamin v tridesetih letih prejnjega stoletja  prav desni radikali so tisti, ki zelo radi segajo po »estetizaciji politike«.  Mnoi č ni pouli č ni »para(da)teater«, ki je bil stalnica »dolgega dvajsetega stoletja«, pa v bistvu niso za č eli prvi prakticirati nacionalsocialisti, marve č boljeviki. Tako je e leta 1918 Lenin inavguriral svoj »Na č rt monumentalne propagande«, ki je podal osnovne smernice za prihodnje mnoi č ne manifestacije, ki so č astile revolucijo in oblast sovjetov. Pri gledalikemu oddelku komisariata za izobraevanje (Narkompros) je denimo obstajala tudi sekcija za »mnoi č ne dogodke in spektakle«, ki je izdelovala in predlagala scenoslede tovrstnih manifestacij. 36 Eden najbolj znanih mnoi č nih spektaklov tistega č asa je bila spektakularna »parateatralizacija« zavzetja Zimskega dvorca, ki jo je reiral Evreinov novembra 1920 v Petrogradu. Te zgodnje eksperimente so potem posnemali Hitler, Stalin in drugi samodrci, ve č inoma v obliki militantnih masovk, baklad, vojakih parad ipd. Konec estdesetih let je prinesel mnoi č ne tudentske proteste v Parizu in drugje po evropskih mestih, nato so e v za č etku sedemdesetih let v ZDA izbruhnili protesti proti vojni v Vietnamu. Ve č ja »gibanja mnoic« se ponovijo konec osemdesetih let, a v drugem politi č nem kontekstu, ki ga obi č ajno simbolizira padec berlinskega zidu. V novejem č asu pa so mnoi č ne proteste organizirali privrenci gibanja za bolj pravi č no globalizacijo, katerih se je, ne da bi si to sami eleli, prijela oznaka »antiglobalisti«, č eprav bi pravemu namenu gibanja bolj ustrezala beseda alter globalisti.  
                                                                                                                                                         je izla pod naslovom »The street is the stage« kot tretje poglavje njegove knjige The Future of Ritual: Writings on Culture and Performance , Routledge, London in New York 1993, str. 4593. 34 Baz Kershaw. The Radical in Performance: Between Brecht and Baudrillard. Routledge, London in New York, 1999; str. 108. 35 Cf. Jan CohenCruz. Radical Street Performance: An International Anthology. Routledge, London in New York, 1998.  36 Za ilustracijo lahko navedemo kraji odlomek iz predloga za organizacijo majske parade na ulicah Moskve, ki jo je omenjena sekcija objavila v č asopisu Vestnik teatra februarja 1920 (angleki prevod je objavljen v knjigi dokumentov ruskega revolucionarnega gledali č a Street Art of the Revolution , ur. Vladimir Tolstoy, Irina Bibikova in Catherine Cooke, Thames & Hudson, 1990, tukaj pa citiramo na podlagi ponatisa v antologiji Jan CohenCruz, ibid ., str. 19): »Ena prvih nalog, s katerimi se je spopadla Sekcija za mnoi č ne dogodke in spektakle, je bila izdelava scenarija mnoi č ne akcije in veli č astne drame, v kateri bi bila oder celotna Moskva, njene proletarske mnoice pa igralci. [] Vsebina dogodka naj bi bila zgodovina treh Internacional. Proletariat, ki je skozi zgodovino treh Internacional prehodil pot socializma, mora sedaj, ob proslavi prvega maja, prehoditi to pot v teatralni obliki. Tako bo ivo ponazoril velike doseke oktobrske revolucije, sovjetskega sistema in transformacije oblik socialisti č nega ivljenja. [] Splona naloga tega dekorativnega na č rta je ponazoritev komunisti č nega mesta prihodnosti. Trgom, na katerih bo potekalo dogajanje, bomo nadeli imena, ki so povezana z znanostjo in umetnostjo, denimo Zemljepisni trg (z velikim globusom na katerem bodo narisane celine v rde č em odsevu razplamtele svetovne revolucije), Trg astronomije, Trg politi č ne ekonomije itn.«
http://www.republicart.net 
8
Un pour Un
Permettre à tous d'accéder à la lecture
Pour chaque accès à la bibliothèque, YouScribe donne un accès à une personne dans le besoin