Fantazija smehljajev

De
Publié par

Če skušamo strniti dosedanje misli: v smislu razvojnega, ki je torej ključ do razumevanja tega nenavadnega, včasih napornega, a nedvomno zanimivega in tudi duhovitega proznega prvenca, bi lahko rekli, da je, kot je v takih primerih pogosto, ta razvojni lok le ogrodje, kjer se skozi fantastiko in esejistično direktnost zrcalijo etične in eksistencialne dileme odraščajoče generacije. Slogovno je Fantazija morda celo preveč pretenciozna in bi zato zgodbi v smislu "plota" lahko očitali pomanjkanje epske dinamičnosti, predvsem razpleta. Pač pa so v besedilu skriti pravi lirični biseri, tu in tam zasije pronicljiva misel, zelo osebna. Bolj izpoved kot pripoved je to, psihološko poglobljen izris družbe skozi subjektivne oči mladega pisatelja. Pozna se, da je Samo lirska, pesniška duša; a ne taka, ki bi bila zaverovana v svojo romantično lepoto in pravičnost. Fantazija je kritična tudi do lastnih protagonistov, junakov, ki niti ne vedo, ali je pot, ki jo ubirajo, res prava, ali vsaj bistveno boljša od tiste, ki jo ubirajo ostali ...


Publié le : lundi 1 février 2016
Lecture(s) : 0
Licence : Tous droits réservés
EAN13 : 9789612771140
Nombre de pages : non-communiqué
Voir plus Voir moins
Cette publication est uniquement disponible à l'achat
img

Copyright © 2015 Založba GOGA

Samo Dražumerič
Fantazija smehljajev

Založba GOGA
Novo mesto 2015




CIP - Kataložni zapis o publikaciji
Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana

821.163.6-311.2(0.034.2)

DRAŽUMERIČ, Samo
​ ​ Fantazija smehljajev [Elektronski vir] / Samo Dražumerič ; spremna beseda Marijan Dović. - El. knjiga. - Novo mesto : Goga, 2015. - (Literarna zbirka Goga)

978-961-277-114-0 (epub)

282905344




Če nočete, mi nič ne verjemite.
Hotel sem le nekaj odkriti.
Sem profesor življenja,
potujoči študent smrti,
in če vam to, kar vem, nič ne koristi,
nisem povedal ničesar, če nisem vsega.
(Tu in tam, Pablo Neruda)

Samo Dražumerič
Fantazija smehljajev




Klavdiji in Navigatorjem z ljubeznijo

Vsi dogodki, kraji in mesta z ulicami in osebe v tej knjigi so že
dolgo mrtvi. Ali pa sploh še niso živeli. Tukaj in zdaj.

Avtor

i.

Bil je. Najprej je bil on. Neke vrste zaljubljenec v življenja drugih oseb. Vedno je sanjal o deželi, ki bi jo delil z ljudmi, v katerih življenja se je pogosto zaljubljal.

Prva država, ki jo je ustvaril, je bil otok v mali, tiste dni še kar kristalni reki.

Uradno ime: Podganji otok – Kruk – Popodgapanjipi opotopok.

Ustavna ureditev: kraljevina štirih enakovrednih kraljev.

Prebivalstvo: štirje občasni prebivalci (ki so se prisilno vračali na celino, kajti na otoku ni bilo niti spodobne kolibe, v kateri bi izmučeni prebivalci lahko gledali TV).

Jezik: dolenjsko otroško narečje in otoški jezik, sestavljen zgolj iz fraz (npr. Kako si – Humba kva manu) in papajščina.

Gospodarstvo: v bistvu ga ni bilo, razen postavljanja gradov iz peska, izdelovanja kopij in zbiranja kosti naplavljenih podgan.

Denar: kovinski zamaški odprtih steklenic (v tem tiči eden od razlogov za propad te kraljevine).

Geografija: arhipelag treh nestalnih (odvisno od deževij) otokov z ravno tako nestalnim obrečnim rastjem in pretežno celinskim vremenom.

Nastanek: štirje dečki, ki so se naveličali stalnih ozemelj, na katerih so se igrali, so se nekega z zelenim soncem obdanega dne odpravili na bojno-raziskovalni pohod in našli od vrlih meščanov in meščank zapuščen rečni bazen, katerega gladina se je zaradi popuščanja zapornic toliko znižala, da je reka ustvarila pravo malo otočje. Po hitrem ogledu terena so dečki prebrodili reko in zavzeli (brez posebnega odpora dotedanjega prebivalstva) otok.

Zgodovina (glej zgoraj): po uspešni zasedbi otoka so dečki ugotovili:
1. da je otok podoben Ameriki (sestavljen iz dveh, s tankim pasom blata povezanih polovic, od katerih je bila ena primerna za bivanje, ker je bila peščena in druga skoraj neprimerna za življenje, ker je bila povečini iz črnega blata);
2. da bo otok poslej njihova stalna last;
3. da je Simon (prvi od dečkov, znan po močnejši postavi in občasnem prehranjevanju z raznimi žuželkami) hudo lačen;
4. da so zamudili 46. del Modrega poletja;
5. da jih doma čakajo klasično preutrujeni in neveseli starši.

V naslednjih dneh so si ozemlje otoškega kraljestva porazdelili na približno enake dele. Uvedli so uradno plačilno sredstvo in si porazdelili naloge. Prej omenjeni Simon je skrbel za državno blagajno, prehrano (v glavnem le zase) in v sodelovanju z Rolandom za oboroževalno industrijo. Roland je skrbel za izdajanje vstopnih vizumov, kartografijo in vojno taktiko. Bernard je imel na vesti ustavo in zastavo, Oliver pa se je posvečal izključno raziskovanju in širjenju ozemlja. Oliver je uspel zasesti še ostale otoke iz arhipelaga in pripraviti odlično odskočno desko za nadaljnja osvajanja. In ravno v tem največjem trenutku kraljevine Podganji otok se je zgodila katastrofa.


V nekem posameznem življenju običajno ne vidimo smisla. Življenje je v bistvu majceno darilo, čokolada Milka ali kaj podobnega. Na začetku dobimo vsi točno (verjetnost je vedno možnost nahajanja elektrona v elektronski lupini t.j. 95%) 100 g Milko z drobljenimi lešniki in rozinami (se je spomnite, točno tiste, ki tako vznemirja ob večerih, ko sameva z vami in v vas vnaša sladek nemir). Nekateri jo pojedo vso naenkrat, drugi samo polovico in ostalo spravijo za kakšno drugo priložnost. (Običajno nanjo pozabijo in Milka, ne da bi hotela, otrdi, splesni ali kako drugače zamenja svojo obliko. Poznal sem celo neko Milko, ki je preprosto, ne da bi komu karkoli omenila, odšla nazaj v Prekmurje.) Torej, vsak ima svojo priložnost. Na izbiro imamo celo, da jo pojemo sami ali jo razdelimo. Prijatelji so ljudje, s katerimi delimo Milko. Ampak vseeno ne obstaja nikakršen predpis Kaj naredite s svojo ravnokar dobljeno Milko. V vsaki spodobno opremljeni knjižnici boste našli na tisoče knjig, ki pripovedujejo o Milki, z natančnimi predlogi o tem, kako se spopasti s to vsakodnevno spremljevalko. Ste brali knjige z naslovi Tisoč in en način kako pojesti Milko,Hitropojedena Milka in njene posledice,Kako pojesti staro Milko,Kako metamorfirati 100 g Milko v 300 g Milko itd. Milka je enostavno postala osnovno gibalo vsega stvarstva. Ljudje bi morali vsako jutro, ko jih podivjane budilke mečejo iz ljubečih toplih postelj, na ves glas kričati: Zame je najpomembnejše eksati Milko!


Sobotni dopoldnevi že otroška življenja zaznamujejo s strašno lagodnostjo in so edini pravi zavezniki petkovim popoldnevom v boju s ponedeljkovimi jutri. Ni strašnejše stvari kot stres v soboto dopoldan. Bernard in Oliver sta prišla do peščenih gradov in z grozo ugotovila, da so gradovi iz peska le še otožne sipine na obali na prečko počesane reke. Kdo je to storil? Prekleto, je vpil Bernard. Oliver je samo stegoval roko in v nemem besu izpuščal zvoke povožene prazne pločevinke Fante ob cesti. Priznam, da tudi Simon in Roland nista bila navdušena nad podobo glavnega mesta. Simon je s policijsko natančnostjo (kar mu je kasneje v življenju še večkrat prišlo prav) preiskal okolico in odkril sledi mogočih krivcev, ki so vodile v Latinsko Ameriko. Če bi žabe v mirnem sobotnem dopoldnevu samo slutile, kaj bo sledilo v naslednjih tednih, bi si kupile enosmerne letalske vozovnice za Brazilijo. To pa na žalost ni bilo mogoče, kajti žabji mrest je v zgodnji pomladi na svetovnih trgih kaj klavrna valuta.

Vojna napoved je dišala vsepovsod v težkem močvirnem zraku. Konice kopij so dobile novo preobleko iz zarjavelih žebljev, ki so po ženevski konvenciji najstrožje prepovedani in še danes po vseh svetovnih merilih veljajo za biološko orožje. Vodja povračilnega pohoda je postal Oliver, ker je bil največji poznavalec tamkajšnje Latinske Amerike in malih otočkov ob njej. In žabe od tedaj delijo usodo preganjanih in ustrahovanih ljudstev. Pokol je oblekel krvavo oblačilo. Nihče ni spraševal po starosti, spolu, veroizpovedi ali svetovnonazorskem prepričanju. Smrt se je slinasto naslajala in da ne bi bilo zamere, je poklicala še mlajšo sestro, gospo Utopljenost.



Utopljenost je gospa, ki ljubi sprehode v bližini vseh mogočih voda in beznic, v katerih pijejo mornarji. Vedno je oblečena v mokro obleko modro-rjavo-zelene barve. Lase ima premočene in štrleče v obliki dvojne črke W. Obraz je običajno moder in občasno (odvisno od trenutne mode) malenkost podoben trdnosti goreče sveče. Ob vsem pa uporablja dišavo šest-tednov-crknjena-riba-na-obali in občasno zagrgota: Utapljam se ... Nekoč mi je zaupala, da ne ve, zakaj jo mornarji tako neradi vabijo na sobotne plese. Po horoskopu je vodnar in sovraži rešilne pasove, avtomobilske zračnice, otroške rokavčke, plavalne učitelje in preživele s Titanika. Najraje ima neplavalce, pijane kopalce, živo blato ... Njena najljubša domača pesem je Dravski most, tuja pa Sinking. Rada se druži z Michaelom Jacksonom.



... in ko so bile hiše le še brazde v zemlji ... poje Lorca. Naši fantje pa niso odnehali. Podeljevali so si odlikovanja in se venčali z močvirno travo kot z lovorjevimi venci. Dosti je bilo žabje krvi na otroških rokah. Sodišče v Haagu je tedaj še prikrivalo svoje namene in v jutranjem hladu pilo kapučino.

Majski popoldnevi s šalom sopare za vratom in lahkotnim fenom za krinko nasmeha so grozni za vse oboževalce Milke, še posebej za dopoldanske pijance (imenujemo jih tudi vriskavci). Eden teh jutranja-kava-z-dvojnim-rumom-pa-tri-pire-pri-malici-in-šest-špricarjev-za-kosilo se je v zgodnjem popoldnevu vračal po popolnoma zgrešeni poti domov na bližnje hribovje. V nasmejani prešernosti je opazil deseterico rečnih križarjev, od pet do glave prekritih z blatom, na tedaj že običajnem krvoželjnem pohodu. Ta prvi okolišnji ekolog je zarjul: Mulci, žabe pobijate! Tega pa ne boste počeeeeliiiiiiiiii ... glasno padel v dremajočo reko in nadaljeval: … pa četudi v reko padem. Fantje so bili tedaj že v zaklonišču št. 5 in le osamljeni gad na skali je še motril zeleno prikazen iz reke in glasno siknil: Ah, ti pijanci!


Bernardov oče se je nekaj dni po dogodku z vriskavcem, po kosilu, na dolgo in široko in globoko razgovoril o zaščitenosti žab v tem koncu Dolenjske in višinah kazni za morebitne kršilce zakonov. Ta dan je postal zadnji v zgodovini slavne-z-žabjo-krvjo-ovenčane kraljevine. Še zadnjič se je četverica mrkih kraljev odpravila v svoje kraljestvo. Podpisali so premirje s preostankom žab, prelomili krvava kopja in v srednji Ameriki zakopali bajesloven zaklad iz zamaškov, lepo rezljanih bodal, figuric Indijancev in mrtvih žab. Preživele žabe so poprosili, naj čuvajo zaklad, dokler se ne vrnejo, ko bodo časi bolj naklonjeni ljubezni med žabami in ljudmi. Zadnji je otok zapustil največji krvnik in skesanec – Oliver.

Roland se je prenehal družiti s preostalimi, a ne zato, ker jih ne bi imel več rad, ampak se je raje s starši preselil na drugi začetek mesta. Simon je od tistih dni ljubil uniforme in najbrž, če je hotela ali ne, pristal v eni od njih. Bernard in Oliver pa sta, v spomin na slavno-nesrečne dni, ustanovila turnir v nogometu na ledu za pokal Podganjega otoka. Turnir je obstajal, dokler niso prišle v deželo zelene zime in dokler se njuna čokolada ni obrnila v povsem drugačno smer. Žabe so mi povedale, da so nedolgo tega videle, kako se je Oliver sprehajal ob reki z deklico vilinske lepote. Zaklada ni še nihče odkopal. Gospa Utopljenost pa se je preselila v manj depresivne kraje, menda v Portorož.

ii.

Milke naših dni so le sombra y sol vseh dni. Dandanes lahko dobiš veliko Milk, če si le dovolj spreten. Ljudje pa se običajno zadovoljijo le še s kakšno Coca-Colo.

Oliver je, ne da bi se sploh kdaj vprašal o smiselnosti tega početja, odraščal. Spomin na Podganji otok se je javljal v najbolj do-pet-sem-štel-potem-pa-sem-jih-še-nekaj-spil nočeh. Utopljenec najbrž razmišlja o prijetni toploti puščav brez oaz, on pa je želel okusiti vse Milke svojih kolegov, prijateljev, slučajno-smo-se-nekje-srečali znancev in s-teboj-se-bom-100%-poročil deklet. Zaznaval je, da so Milke različnih ljudi povsem drugačne. Večina Milk se poje kar tako, ali nismo-imeli-kaj-delati ali pa-jo-jejmo-da-ne-bo-sama-stala-na-polici ali mogoče-jutri-dobim-novo. Opazil je tudi, da na svetu obstaja ogromno ljudi, ki se usmerijo na požiranje tujih Milk. Te je kmalu zavohal in se jim izognil na tri vzhodno-evropske-jutranje-vrste-za-kruh. Sanje so ga vlekle in otok je opozarjal, kadar se je vračal v deželo mame in očeta. Čas je bil zrel. Ljudje pripravljeni. Veter je klical na novi križarski pohod za novo vero-dom-cesarja. Zunanji svet ga ni zanimal. Preveč požiralcev Milke je vladalo tedaj znanim deželam.

Fantastičnost nekega osebka je premočrtno neprimerljiva s fantastičnostmi drugih osebkov. In ljudje si izmislijo pijačo, slišijo izrek in ji dajo ime Fanta. Se je kdo sploh kdaj vprašal, ali je ime pijači všeč? Oliver je večkrat razmišljal o mistiki okusa ženskih Milk. Te so ga privlačile, a v dvobojih z njimi je običajno izgubljal koščke svoje Milke. Ljudje so se ga pričeli izogibati, ker ni bil več pripravljen velikodušno deliti Milke z vsakim včeraj-smo-spili-nekaj-loncev-piva-in-skadili-sedem-špinjelov človekom.

Takrat je Oliver živel v mestu, kjer je jedlo Milko veliko več ljudi kot v rodnem kraju. Predel mesta, v katerem je živel, se je menda imenoval po znanem italijanskem heroju zelo preprosto – Bežigrad. Ob zgodnje pomladanskih večerih je v glavnem moževal z nekoliko starejšim rojakom Matijo. Oba sta bila velika somišljenika stranke Nočnih uničevalcev alkohola in ljubiteljev vseh ljubkih deklet (ROLA). Popoldnevi v Bežigradu so imeli znano podobo vseh mogočih pripadnikov vrste mačk, ležečih po vseh štirih študentskih blokih in bližnji okolici. Atmosfera je bila naravnost mrliška in v precej otipljivi prihodnosti je mahal praznik dela. To je prav prijeten možak, ki ima v torbici skrito veliko količino stranki Nočnih uničevalcev alkohola in ljubiteljev vseh ljubkih deklet sumljivih reči. Prihodnost je najlepša, kadar je blizu in ima v žepu vabilo na rojstnodnevno zabavo rojakinje.

Potovanje v Jazbini (domače ime za Matijev štirikolesnik) bi bilo mnogo prijetnejše, če se na poti v domačo deželo sonce ne bi smejalo na ves glas in se trudilo z obešenjaškimi šalami (saj dobro veste, kje se začne obešenjaški humor – tam, kjer se obešencu vrvica na vratu zadrgne) vse stvarstvo spraviti v smeh. Hvala bogovom, so vožnje na Dolenjsko, če nimaš bližnjih srečanj z Milkojedci v starih, z nemško ali švicarsko tablico označenih štirikolesnikih, prepolnih neprespanih ljudi, hitro minljive. Dan in obešenjaško sonce pa ti postaneta sploh všeč, ko te doma pričaka polna miza pobitih živali in rastlin, ki sta jih mama in oče z ljubkim saj-ni-skoraj-ničesar-doma-za-pojesti nasmehom postregla na smrt utrujenemu popotniku. Temu se res lahko reče Milka. Včasih pa se, pred večdnevnim kongresom stranke, kljub temu da je hinavski mlajši brat Smrti, prileže urica do pet gospoda Spanca. Oliver se sicer boji popoldanskega Spanca, ker običajno prihaja z na-smrt-odbito-med-Mehiko-in-doma-narejenim-elektronskim-pospeševalnikom gospo Moro, ki ti, ko se zbudiš, pove, da vse ostane v družini. Takrat je vseeno malce zaspal.


Videl sem že prenekaterega človeka, ki je na ovratniku nosil napis: BOJ SE DEŽELE, KI IMA SOČNO ZELENO TRAVO IN NIZKE HRIBE! Mogoče se vam bodo ti ljudje pod mikroskopom zazdeli kot da so iz pri-nas-ni-nikoli-nič-narobe-kadar-je-vse-prav-narobe dežele. Oliver pa jih spoštuje, kajti velike resnice so skrite v njihovih drobnih-tolmunih-z-malo-razposajeno-vilo očeh. Na kongresu je že prvi večer nekaj članov pri demonstraciji kako-na-milijon-načinov-uničite-nasprotnika spoznalo prijazno gospo Vrtoglavico in njenega posinovljenca Bruhat.



Gospa Vrtoglavica vedno vstopi oblečena v svetlo zeleno. Obišče vas nenapovedano. Ko pridete domov z dolgotrajne seanse, se zvalite v ljubosumno posteljo z mislijo Samo, da sem jim ušel, je tam. Leži ob vas in vrti glavo v polkrogu 180 stopinj, naprej in nazaj, in vas z glasom pravkar-na-vilice-zabodene-kisle-kumare-ki-se-je-tri-mesece-neznosno-tiščala-s-sestrami-v-kozarcu sprašuje: Se ti vrti? Kar priznaj, da se ti vrti! Vrtovrtovrtoglaviglavicaca ... Statistike bi najbrž pokazale, da le redki Milkojedci zdržijo v postelji s prisrčno gospo dlje kot 15 minut. Takrat ponavadi pride njen kar-tako-malo-okoli-ker-nimam-kaj-početi-in-ne-znam-šteti-zvezd posinovljenec gospodič Bruhat. Je mlad fant s češnjevo-rdečimi-in-delto-izliva-Amazonke očmi, ki te, kadar je dobro razpoložen, pod roko odpelje do stranišča in ti z ravnokar-smo-šle-malo-na-sprehod glasilkami na uho vpije: Bruhat! Vsi smo se kdaj srečali s tem olikano-obzirnim parom. Gospa Vrtoglavica vam, kadar vas ljubki posinovljenec ne pusti na stranišče in ste zaloge odložili na ali ob posteljo, z vrhuncem taktne naslade prilepi vprašanje v uho: Boš vrečko za bruhat?

Gospa Vrtoglavica je znana po sibirska-zima-v-polnem-razcvetu belini obraza. Ljubi vrtiljake, letala, dvigala ekstremno visokih stavb ... in sovraži tablete proti slabosti vožnje. Njena najljubša domača skladba je Od višine se zvrti in tuja I am so dizzy.

Njen posinovljenec običajno nosi po sedem-let-stalno-na-soncu-starem-kisu dišeča oblačila vseh mogočih barv. Ne govori veliko. Ljubi vse vrste odraslih in otroških s-hrano-pijačo-in-ostalim-sranjem-pretiravajoče zabav. Opazili so ga v družbi kolere, salmonele, kuge, trebušne gripe in nekaterih ostalih lepotic. Rad posluša Don Juane, Korada in Brendija ter moja poznonočna prepevanja. Od tujih skladb mu je všeč Don't you forget about me. Sovraži zvezdne noči.



Oliver, Matija in neznosno lahkoten kup prijateljev so se na popolnoma dolenjskemu melosu prilagojeni zidanici zagovorili pozno v noč. Poleg običajne kongresne teme, tj. dnevni red ROLA, so se mnenja poskušala lomiti na malce manj običajnih temah za tovrstne bojne večere. Nekateri navdušenci (glavno vlogo je absolutno prevzel Matija) so se spopadli z najbolj predvidljivo sestro Dolgočasja – Politiko. Tema leta je bila vsekakor odcepitev majhne, vsaj delno balkanske republike. Oliver jim je kot popolnoma suvereni pacifist nasprotoval do mimobežnega trenutka, ki bi v zgodovini malega mesta lahko pomenil čudodelno veliko. Oliver je predlagal nekaj nemogočega: Zakaj pa se mi ne bi prvi odcepili?

V zidanici je zavladal molk. To ni bil navaden molk. Molk je lahko popolnoma navadni stric Teme. Tale gospod pa je bil vse prej kot to. Bil je potuhnjeno v slamo zaviti ponedeljkovsko dolgi nič-dobrega-sluteči stric. Iz (ne-vem-od-česa-opite) množice se je izvil navdušen krik: Ja! Ilegalna Republika Trebnje se je rodila.


Zidanica ni oseba, ampak prostor. Prostor, v katerem velja elektronska verjetnost, da postanete zagret pripadnik ROLE. Zidanica je v bistvu koncentracijsko taborišče, v katerem brez pravic eksistirata vino in šmarnica v vseh oblikah. Vstop bi morale dovoljevati le posebne enote socialnih delavcev in društva anonimnih alkoholikov. Zidanica ima povsod dovolj vplivnih prijateljev, zato še nikoli ni bila zaprta. Njeno vzgojo bi prav gotovo občudovali tudi prebivalci Šparte. Ne posluša druge glasbe kot veselega kruljenja starejših članov ali vrlega podmladka z ukradenimi ključi. Zidanica je po verskem prepričanju in duši za Jima Morissona.



Uradno ime: Republika Trebnje – Slurp.

Ustavna ureditev: parlamentarna diktatura (neke vrste reinkarnacija jakobinske države).

Prebivalstvo: približno 2500 (cela občina približno 17.000).

Geografija: dežela s pretežno celinskim podnebjem in zidanicami, ki se šibijo pod sodi šmarnice, jurke ali izabele. Vsa večja naselja razen Mokronoga (ta tako ali tako zasluži posebno poglavje) ležijo ob rekah Temenici (Trebnje) in Mirni (Mirna). Ljudje so direktni potomci miroljubnega (razen lobanj pobitih sovražnikov v poštenem boju) keltskega plemena Latobikov ali pristnih Dolenjcev, ki prihajajo iz Novomeške republike, ki bo nastopila v enem naslednjih poglavij, in ima pomembno mesto v razvoju oz. propadu Oliverjeve duše.

Industrija: TRIMO, TRELES, DANA (najpomembnejša tovarna v vsej občini), TESNILA in RO-RO d. o. o. (tel. 22-220 – pokličite, ne boste razočarani).

Glavno mesto: Trebnje.

Valuta: slovenski tolar ali trebanjski Indijanec.

Nastanek: dečki in deklice, nezadovoljni s tedaj obstoječim redom, v Šmavru okličejo Republiko Trebnje. Istega dne sprejmejo ustavo in gospodarski plan za naslednjih šest let. Sprejmejo program v sedmih točkah:

1. vsi prebivalci občine Trebnje so državljani Republike Trebnje (RT),

2. do izvolitve parlamenta državo vodi Revolucionarni svet, sestavljen iz 15 prisotnih članov,

3. dovoljena stranka je ROLA in njeno bojno krilo PRA (Pipova revolucionarna armada),

4. kdor ni za, je proti in je kontrarevolucionar,

5. vsi prebivalci republike so člani ROLE,

6. s Slovenijo je Republika Trebnje v odličnih odnosih (Slovenija začasno prevzema srednjo in visokošolsko izobraževanje državljanov Republike Trebnje in je v brezcarinskih odnosih z Republiko Trebnje),

7. Republika Trebnje bo v bodočnosti do Slovenije imela določene ozemeljske zahteve.


Zgodovina (glej zgoraj): v jutranji meglici prvomajskega dne se prebujajo prebivalci prejšnjega dne ustanovljene Republike Trebnje. Oliver je postal kljub mačku-levu-ali-tigru predsednik PRA. Stranka se je imenovala po Pipu, ki je Milko izgubil v mornariški vaji v edinem pristanišču Republike in še dandanes ni jasno, ali je šlo za klasično ljubimkanje z gospo Utopljenost, ali je bil žrtev spretnega Oliverjevega atentata, ki je bil nanj absolutno ljubosumen zaradi velikega poznavanja človeških in živalskih Milk v odnosu na osamosvojitvene težnje vseh živečih osebkov, ali je šlo za klasično igro pokra z gospodom Ognjem in njegovim psom Bencinom v vili v Trebnjem. Obstaja celo sekta, ki verjame, da se je odselil v Muto, in druga sekta, ki verjame, da se je odselil na Rako. Pomembno vlogo v RT je dobil Matija, ki je postal minister za les, drogo, alkohol in rock 'n' roll ter predsednik državne ROLE. Ludvik je postal minister za ekonomijo in v odstotnosti Bernarda, ki je tisti čas preživljal na daljšem dopustu v banana (kljub-temu-da-banane-tam-ne-rastejo) republiki in pridobival izkušnje v gojenju konj, konzumiranju pasulja s prepečenico itn. Oliver je zasedel še položaj obrambnega ministra in konzulat za novačenje tujih somišljenikov. Bojan je dobil ministrstvo za promet in nesreče z APN 6 in petindvajset-let-starimi opli. Vanda je osvojila ministrstvo za prehrano in pošto. Amanda si je prislikala ministrstvo za kulturo.

Oliver in Matija sta se spomnila, da se rojstvo vsake republike proslavi s pečeno živaljo, zato sta se odpravila na lov na strašnega-iz-Vallhale-prihajočega volka z ne-dajte-se-prehitro-zapeljati imenom Pino-Silvester. Nastavila sta mu past. Oliver je s kosom nič-nisem-videla-ne-slišala salame privabil lačnega volka v bližino kibuca, Matija pa je pripravil Pot spominov in tovarištva, ki je na vsakem metru pestovala košček salame in se je zaključila v loncu srednje vročega olja. Pogumni volk se je dal speljati v kibuc in je s pomočjo Pitagorovega izreka preračunaval možnosti svojih tačk proti zadnji-osamljeni-potrebujem-in-želim-si-te salami, ki je plavala v kar-primerno-velikem loncu. Oliver in Matija sta zamišljenemu volku želela le pomagati pri računanju in sta se mu nehote priplazila za hrbet. O poslednji-salami-razmišljajočega psa je rešila gospodarica Renata, ki je s skuhati-sta-ga-hotela jokom obvarovala Silvestra pred divjima lovcema. Gospod Škandal je prihajal s fanfarami v Republiko in le Oliverjev vojaški udar je obvaroval prebivalce pred nasmejanim gospodom.

Na kongresu so se dogovorili, da RT potrebuje pristanišče. Saj veste, okno-v-svet-in-stalno-prebivališče-gospe Utopljenosti. Oliver in Matija sta se pri poslednji-steklenici-preden-gremo zavezala, da bosta naredila načrt za prodor do toplega morja.



Ob zasanjanih-in-živalskih-vrst-polnih jutrih se vsi srečujemo z nadvse nasilno žensko – gospo Žejo. Ekstremna suhica z nepogrešljivo pričesko iz puščavskega peska in žagovine. Zaradi težke mladosti se ni naučila...

Soyez le premier à déposer un commentaire !

17/1000 caractères maximum.

Diffusez cette publication

Vous aimerez aussi

Pojdi z mano

de publishing-house-goga

Nimam več sadja zate

de publishing-house-goga

Ali boma ye!

de publishing-house-goga

suivant