Dotikanja

De
Publié par

V tokratni pesniški zbirki je dotik izhodišče vsega, to pa ustvari erotično napetost in skrajno intenzivirano občutenje domala povsod ... ***Nagrada čaša nesmrtnosti/velenjica za desetletni pesniški opus***

V tokratni zbirki Möderndorfer preprosto in čisto sledi misli o dotiku, po tirih, po katerih bi po logiki misel tudi šla: dotik najprej mislimo kot telesno, kot nekaj, kar občutimo s kožo, kmalu pa ozavestimo, da se nas dotikajo stvari, ki jih ne čutimo na koži in niti ne zgolj s telesom, njihova intenzivnost pa je nemara še večja.

Stanka Hrastelj


Publié le : dimanche 29 novembre 2015
Lecture(s) : 1
Tags :
Licence : Tous droits réservés
EAN13 : 9789612771195
Nombre de pages : 104
Voir plus Voir moins
Cette publication est uniquement disponible à l'achat
img

Copyright © 2008 Založba GOGA

Vinko Möderndorfer
dotikanja

Založba GOGA
Novo mesto 2008




CIP - Kataložni zapis o publikaciji
Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana

821.163.6-1(0.034.2)
821.163.6.09Möderndorfer V.(0.034.2)

MÖDERNDORFER, Vinko, 1958-
​ ​ Dotikanja [Elektronski vir] / Vinko Möderndorfer ; [spremna beseda Stanka Hrastelj]. - El. knjiga. - Novo mesto : Goga, 2015. - (Literarna zbirka Goga)

ISBN 978-961-277-119-5 (ePub)

281737472

Vinko Möderndorfer
dotikanja

ničesar ne vem



ničesar ne vem ne kako

ne zakaj ne kdaj res ne vem

ne za dan za trenutek ne vem

kakšna luč bo na semaforju


in po kateri poti moram skozi

katero križišče ničesar ne vem

iz minute v minuto iz dneva v leto

vse manj in manj je možnosti


da po noči pride jutro in potem

spet nekakšna menjava ne vem

ali spet nazaj ali sploh nikamor


in nikoli ne bom zvedel če je

prav ali zelo narobe da sem

in tja vekomaj kot bilko veter


me upogiba



pokrajina dotika

tvoje malo temno telo



tvoje malo temno telo je metafora

lahko se ga dotikaš in zveni

lahko ga postaviš v kot sobe

in je skulptura gledališki dogodek


tvoje malo temno telo nedotaknjeno

čeprav na dosegu roke je steklo

tako zelo lomljivo tako strašno končno

tako kot knjiga pomembnih misli


tvoje malo temno telo je sadež

zaprt v škatli in še v eni manjši

in manjši in na koncu najmanjši


tvoje malo temno telo poraščeno

s pogledi slinastimi stopinjami

tvoje malo temno telo pred mano


golo

spominjam se



spominjam se ljubic vsake posebej

in vseh hkrati okusa se spominjam

barve las imen njihove notranjosti

vonja gibov rok krikov in šepetanja


filmov ki smo jih gledali pesmi ki sem

jih bral na njihovih trebuhih spominjam

se besed ko smo se razhajali solz

splavljenega semena vina in žganja


ran in soli na ranah obale se spominjam

prevar in dlak kot drobno skodranih valov

spominjam se celo znamenj pod pazduho


na stegnu na ustnicah bradavic začetek

raka dokončnega slovesa in ponovnega

snidenja se tudi spominjam samo obrazi


so pobegnili


za vedno

z jezikom noter v rožnato jedro



z jezikom noter v rožnato jedro

z zobmi okoli srca obroč zob

s prsti zadaj s celo dlanjo polno

s slino od prstov do las in nazaj


z nohti v žile in jetra v možgane

z nosom v vrat pod pazduhe

med levo in desno polovico

kjer še vedno diši po dojenčkih


z očmi pod lobanjo in potem

po hrbtenici navzdol do zibelke

z ustnicami okoli vratu na popek


z objemom do tebe do svetlobe

v tebi z mislijo do dna do srha

z mano do naju samo z besedo

na tvojem telesu sled listov sled trav



na tvojem telesu sled listov sled trav

v očesu odsev vrbe žalujke gladkih lokvanjev

v dlani sadika za hrast želod ki pade od dojk

temni sadež še temnejših gozdov na tvojem


telesu sled ugrizov žužkojedih rastlin

na popku vijolica lilija marjetica odvisno

od letnega časa na tvojih vekah žalost

spominčic in sled rumenega prahu pelina


kadar se ljubiš na zemlji in misliš na nebo

kadar razširiš roke in si krošnja lipe

na tvojem telesu senca drevesa kadar


te objamem kadar te stisnem k sebi

kadar stresam semena v tvoje naročje

kadar okušam tihe sokove tvojega


temno rdečega cveta

lizati trebuh in navzdol krožiti



lizati trebuh in navzdol krožiti

ustvarjati z jezikom nov izvir

ugrizniti v stegno nemočno

pljuniti vate in potem popiti


se dvigniti nad trebuh pogledati

v oči globoko zariniti pogled

meso obrniti na bok in še enkrat

zvezati da ne pobegne s semenom


zadušiti pokapati označiti za vedno

pa spet južneje od popka zalivati

cvet travo redko poraščenost


gojiti plaho božanje ga z ugrizi

prikovati na boke roke na oči

in spet in spet lizati kot poljubljati

pokrajina dotika



v ranem jutru rosa rojeva kaplje

ki kápajo na rjuhe kot dragulji

nikoli nisva nikamor pobegnila

pozabljala sva posteljo razgrnila


izbrisala izvir dragocen umazala

belino bega spremenila sanje v črno

sivo budnost na robu rose ki rojeva

roje kapelj ki kápajo na roke na prsi


na prste na dragoceno slovo ko si

izginila zjutraj in je zora zagrnila

trudne zastore razmetane postelje


in je ostala samo pokrajina dotika

pokrita z najino nočjo posejana

s srebrnimi solzami kot z redkimi cvetovi

rad imam tvoje telo položeno čez moje



rad imam tvoje telo položeno čez moje

ujemanje vzorcev tvoje kože na moji

rad imam dah tvojih pljuč v mojih

tvoje roke v mojem telesu kako se skladajo


rad verjamem da sva simetrična vzporedna

vodoravna kot kakšna nepredvidljiva ljubezen

rad nizam tvoje zobe s svojimi v najin poljub

pretakam sokove in jih arhiviram za spomine


rad sem v tebi cel s kožo in kostmi celo

s svojo smrtjo se rad sprehajam po tvojem

slokem vratu in ga primerjam s svojim


rad polagam poljube kot kaplje vsepovsod

kamor ne morem s pogledi kamor bi se rad

naselil da bi bila pokrita drug čez drugega

...

Soyez le premier à déposer un commentaire !

17/1000 caractères maximum.

Diffusez cette publication

Vous aimerez aussi

Pojdi z mano

de publishing-house-goga

Nimam več sadja zate

de publishing-house-goga

Ali boma ye!

de publishing-house-goga

suivant